
Kulturne vojne, bipolarnost, preseganje polarizacije? Kako se sestavlja koalicija, kakšna je koalicijska kombinatorika, kdo bo v kakšnem primeru koga rezal kot salamo in kdo se lažje zmeni? Komu volilci zamerijo kaj in komu ne? In katere vlade trajajo dlje?
Pogovor glejte tu:
Če ga želite le poslušati, lahko to storite tu:
Iz pogovora: Zdaj se bo pokazalo, ali imajo ti politiki politične kompetence
"Bolj je tesen izid, bolj sili politike v pogovore, bolj so ti pogovori negotovi in tudi frustrirajoči za nas državljane, zagotovo pa tudi za same politike ... ampak to je nekaj, kar prisili politike v to, da se začnejo pogovarjati preko običajnih linij. V našem primeru torej prek linije levica-desnica. Čeprav menim, da ko pogledate strankarske programe pri nas, vidite kulturno levico in kulturno desnico; če pa pogledate ekonomsko plat, pa je stvar popolnoma drugačna; in jaz menim, da bi morali samo preusmeriti ta fokus. Na neki način imajo politiki zdaj priložnost, da pokažejo, zakaj so tam in ali imajo politične kompetence, ki se od njih tudi pričakujejo. To je doseganje kompromisov."
Dr. Tomaž Deželan, je politolog, predstojnik Katedre za analizo politik in javno upravo na Fakulteti za družbene vede in koordinator doktorskega študija Ameriške študije. Največ se pri svojem delu ukvarja s politično participacijo, državljanskim prostorom, volilnimi kampanjami, demokratičnimi procesi, mladino … kot strokovnjak sodeluje tudi z OVSE, Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom Evrope ...
Iz pogovora: Visoko integriteten volilni proces, v državi, kjer ne zaupamo nikomur
"Slovenski politični in volilni proces je skozi desetletja - tudi zunanjih - preverjanj, recimo opazovanj OVSE, izkazal, da je visoko integriteten. Tako da v tem kontekstu velja poudariti, da imamo visoko intergiteten volilni proces; in ga moramo varovati in zaščititi, ker je to osnova za to, da bodo ljudje zaupali v demokracijo in demokratično izvoljene predstavnike oblasti. Zaupanje je namreč temeljni problem. Mi ne zaupamo v politične stranke, v državne institucije, mi ne zaupamo v sodržavljane. Ampak doslej smo Slovenci visoko zaupali v volilne institucije in mislim, da je to ključno za celotno demokracijo in celoten politični prostor."
Iz pogovora: Na predčasnih volitvah bi manjše stranke še izgubile
"Ko/če pride do predčasnih volitev, bomo dobili še bolj izrazit "bločni" prostor in nekatere stranke bodo izgubile nekaj podpore, druge pa sploh ne bodo več prišle v parlament. Manjšim strankam bi bilo najbolj v interesu, da se vlada sestavi; hkrati pa tudi državljani od njih pričakujejo, da se povezujejo, kakorkoli že se povezujejo."
Dva "hegemona" v slovenski povolilni krajini, Gibanje Svoboda in SDS. Njuna predsednika Robert Golob in Janez Janša bosta v naslednjih dneh, tednih in mesecih osrednji figuri, ki bosta - eden ali drugi - verjetno sestavila koalicijo. Komu bo uspelo in komu ne? Kako poteka sestavljanje koalicij? Kako to poteka v takšnih razmerah, kot so zdaj v Sloveniji, ko sta hegemona dosegla tako tesen rezultat, prav tako pa ne levi ne desni pol sam ne more sestaviti vlade. Z dr. Tomažem Deželanom se pogovarjamo:
- zakaj se zdi, da se izredne razmere iz časa volilne kampanje nadaljujejo še po volitvah
- vprašanje domnevnih nepravilnosti na voliščih in integritete volitev v Sloveniji
- kako naj bi potekalo sestavljanje koalicij
- kaj je bistvo našega sistema
- kako naj bi izgledali sestanki, na katerih se politiki pogovarjajo o morebitnih koalicijah in se pogajajo
- pomen manjših strank pri sestavljanju koalicij
- kaj se lahko zgodi z NSi in Logarjem, če gredo v vlado z Janezom Janšo ali pa če so z Janšo skupaj v opoziciji
- kaj je treba vedeti o stranki Resni.ca in kaj o politiki "elit"
- kaj pa Levica
- bo Logar "mostograditelj" in zakaj ga to lahko profilira
- kaj bo moral pokazati tisti od dveh hegemonov, ki bo želel sestaviti vlado
- kako drugačna bo koalicijska kombinatorika, če bodo poslanske skupine nekaterih strank "razpadle" na del poslancev "za Golobovo vlado" in del poslancev "za Janševo vlado"
- kaj si misli o Golobovi uporabi besedne zveze "vlada narodne enotnosti"
- katere vlade, empirično gledano, trajajo dlje in katere so krajšega veka
- komu volilci kaj zamerijo in komu ne
- kaj lahko rečemo o mladih na volitvah 2026
- kako se spreminjajo demokracije

Iz pogovora: Vlade z minimalno večino trajajo dlje
"Vlada velike večine je dober korak, ki preprečuje morebitna izsiljevanja, je pa - empirično gledano, po Evropi - bolj kratkotrajna kot vlada z minimalno večino. Vlade z minimalno večino zagotovijo te glasove, se dogovorijo o resorjih, si bolj razmejijo prostor in potem poskušajo to krmariti skozi mandat. In pokazalo se je, empirično, da so te vlade najdlje trajajoče."
Celoten pogovor, ki je dolg slabo uro, poslušajte zgoraj. Posneli smo ga v petek popoldne.
Kje se lahko naročite?
Na N1 podkast s Suzano Lovec se lahko naročite na platformah APPLE PODCASTS, SPOTIFY, SOUNDCLOUD, CASTBOX in DEEZER in tudi na našem YouTubovem kanalu, najdete pa jih tudi na Metroplayu in Eonu. Vsi N1 podkasti s Suzano Lovec so zbrani tudi na naši podstrani Podkast. Nekatere od zadnjih vam ponujamo tudi tu spodaj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje